Izdelek zime 2011/2012 je:

Brinjevo eterično olje

Zimo 2011/2012 je spremljalo brinjevo olje. S svojo dolgo zgodovino, s svojim jasnimi spomini, s posebnim vonjem, ki nič ne spominja na zdravnike in zdravila. Ki je vedno pri roki in vedno pomaga, kadar kaj zaboli.

Najboljše brinjevo olje nastane kot stranski produkt pri prvi destilaciji kraškega brinjevca pod pogojem, da kuhamo žganje izključno iz zrelih brinovih jagod črnega kraškega brina. Iz 100 kg jagod ločimo približno 300 mL eteričnega olja.

Eterično olje iz brinovih jagod je izredno cenjeno in tudi drago, zato se dostikrat dogaja, da ga ponarejajo ter mešajo s cenejšimi olji, npr. s terpentinom.

Tako brinove jagode kot tudi hlapno eterično olje delujejo diuretično, ker vplivajo neposredno na ledvično tkivo. Vedno jih uporabljamo pri nevnetnih procesih ledvic, pri pomanjkljivem izločanju urina, pri vodenici, oteklih sklepih, pri protinu in revmatičnih težavah.

Posebno dobre uspehe dosežemo pri edemih, ki so posledica slabega krvnega obtoka. Poleg tega povečajo prekrvitev sluznic in regulatorno vplivajo na prebavne žleze in mišice prebavnega kanala. Hkrati delujejo tudi antiseptično. Izpahovanje, pekoče bolečine želodca, napetost v trebuhu in vetrovi izginejo. Zato jagode uporabljamo kot začimbo pri težko prebavljivi hrani. Hlapno olje in jagode povečajo prekrvavitev trebušnih organov.

Zunanja uporaba pri revmatičnih obolenjih v obliki masaž poveča prekrvitev tkiv in zmanjšuje bolečine. Znan je tudi dober vpliv hlapnega olja na živčne motnje zaradi slabe presnove (splošna utrujenost, glavobol, splošna razdraženost, slaba koncentracija, migrena).

Brinjevo olje zelo blagodejno deluje tudi pri kožnih poškodbah, predvsem pri opeklinah, saj eterična olja na koži hlapijo in na ta način ohlajajo kožo. Ob prehladu je priporočljivo, da hlape brinjevega olja vdihujemo, saj je dejstvo, da z vdihavanjem eteričnih olj ščitimo dihalne poti in preprečujemo krče gladkih mišic.

Izdelki pomladi in poletja so:

Sušeni kakiji iz Slovenske Istre

Kaki izvira iz Kitajske, kjer so ga, podobno kot na Japonskem in v Koreji, začeli gojiti v VIII. stoletju. V Italijo in druge evropske države so ga prinesli leta 1870 iz ZDA.

V Slovenski Istri so bila prva drevesa zasajena v času pred drugo svetovno vojno, tako da pri nas kaki še vedno velja za relativno novo sadno vrsto. Najbolj je razširjena sorta »kaki tipo«, ki ima tudi najboljše lastnosti za sušenje.

Pred zrelostjo že umedene  plodove olupimo in jih sušimo kot pri tradicionalnem sušenju. S počasnim sušenjem moramo dati plodovom dovolj časa,  da dozorijo. Kar pomeni približno tri do štiri tedne pri temperaturi pod 45 stopinj Celzija. Proti koncu sušenja se plodovi v večji ali manjši meri žametasto prekrijejo z belim sladkornim poprhom. Trpkost med sušenjem izgine, plodovi  ohranijo sočnost in imajo čudovit okus.

Kmetija zime 2011/2012 je:

Čebelarstvo Ivan Atelšek, Povir

Ivan Atelšek je predsednik Čebelarskega društva Sežana, ki združuje več kot sto naprednih kraških čebelarjev. Medovi pod blagovno znamko »Kraški med«  že nekaj let nosijo oznako »zaščiteno geografsko poreklo«.

Danes ima družinsko čebelarstvo Atelšek cca 200 panjev, s potrebnimi prostori in tehniko.

V Povirju imajo prostorno razstavno dvorano, kjer se odvijajo strokovna predavanja, ocenjevanja medu, različni nastopi čebelarjev. Dvorana je namenjena tudi predstavitvam drugih blagovnih znamk Krasa.  Čebelar Ivan Atelšek slovi po izvajanju svojih »medenih« predstavitvah na raznih prireditvah, sejmih, in pri svojih kupcih. Doma v Povirju si lahko ogledate demonstracijo dela v čebelarstvu, popeljejo vas skozi vodeno degustacijo medu in vam predstavijo svoje izdelke iz medu.

Ivan Atelšek je predsednik Čebelarskega društva Sežana, ki združuje več kot sto naprednih kraških čebelarjev. Medovi pod blagovno znamko »Kraški med«  že nekaj let nosijo oznako »zaščiteno geografsko poreklo«.

Kmetija poletja je:

Pekarna in slaščičarna Ota, ki se nahaja v Boljuncu, v občini Dolina pri Trstu.

Zgodovina in sedanjost Družine Ota že dvesto let dišita po kruhu in slaščicah. Mlada generacija, brata Mitja in Aleš Ota, sta slaščičarstvo dopolnila z izdelovanjem čokolade, pralin in drugih čokoladnih dobrot.

Družinsko podjetje Ota je postalo dobavitelj meseca avgusta zato:

• ker spoštujejo svoje korenine, poreklo in tradicijo
• ker so njihovi izdelki odlične kakovosti, tako po vsebini kot po videzu
• ker se zanesljivi, pošteni in inovativni