Izdelek zime 2009/2010 je:

Kraški med

Medovi s Krasa so zaradi posebnega Krasu prilagojenega rastlinstva in zaradi izrazito drugačnih podnebnih razmer suhi in zreli, bogati z minerali, rudninskimi snovmi in vitamini.

Blagovna znamka Kraški med ima ZAŠČITENO OZNAČBO POREKLA in združuje:

• akacijev med je svetel, sadežen, ima veliko fruktoze, uporabljamo ga kot sladilo.

• cvetlični med je rumene do rjave barve, odvisno od vrste cvetja, kjer so čebele nabrale nektar. Uporabljamo ga kot sladilo, namaz, tudi kot naravno zdravilo proti alergijam, zlasti senenemu nahodu.

• lipov med je svetlo rumene barve z zelenim odsevom. Diši po lipovem cvetju, zeliščih in svežih orehih. Priporočajo ga pri prehladu, povišani temperaturi, kašlju.

• gozdni med je svetlo do temno rjav, sladkega, prijetnega okusa, odvisno od vrste mane. Uporabljamo ga kot namaz, pri vnetju dihalnih poti in živčni napetosti.

• kostanjev med ima močan vonj po kostanjevem cvetju, je nekoliko grenkega zeliščnega okusa. Priporoča se pri slabokrvnosti, utrujenosti, nezadostni prehrani.

Ne pozabimo na kraške medove, ki so bolj posebni, zato so toliko bolj cenjeni: med rešelike, med divje češnje, žepkov (šetrajev) med, bršljanov med.

Izdelki pomladi in poletja so:

Sušeni kakiji iz Slovenske Istre

Kaki izvira iz Kitajske, kjer so ga, podobno kot na Japonskem in v Koreji, začeli gojiti v VIII. stoletju. V Italijo in druge evropske države so ga prinesli leta 1870 iz ZDA.

V Slovenski Istri so bila prva drevesa zasajena v času pred drugo svetovno vojno, tako da pri nas kaki še vedno velja za relativno novo sadno vrsto. Najbolj je razširjena sorta »kaki tipo«, ki ima tudi najboljše lastnosti za sušenje.

Pred zrelostjo že umedene  plodove olupimo in jih sušimo kot pri tradicionalnem sušenju. S počasnim sušenjem moramo dati plodovom dovolj časa,  da dozorijo. Kar pomeni približno tri do štiri tedne pri temperaturi pod 45 stopinj Celzija. Proti koncu sušenja se plodovi v večji ali manjši meri žametasto prekrijejo z belim sladkornim poprhom. Trpkost med sušenjem izgine, plodovi  ohranijo sočnost in imajo čudovit okus.

Kmetija zime 2009/2010 je:

Čebelarstvo Ivan Atelšek, Povir

Ivan Atelšek je predsednik Čebelarskega društva Sežana, ki združuje več kot sto naprednih kraških čebelarjev. Medovi pod blagovno znamko »Kraški med«  že nekaj let nosijo oznako »zaščiteno geografsko poreklo«.

Danes ima družinsko čebelarstvo Atelšek cca 200 panjev, s potrebnimi prostori in tehniko.

V Povirju imajo prostorno razstavno dvorano, kjer se odvijajo strokovna predavanja, ocenjevanja medu, različni nastopi čebelarjev. Dvorana je namenjena tudi predstavitvam drugih blagovnih znamk Krasa.  Čebelar Ivan Atelšek slovi po izvajanju svojih »medenih« predstavitvah na raznih prireditvah, sejmih, in pri svojih kupcih. Doma v Povirju si lahko ogledate demonstracijo dela v čebelarstvu, popeljejo vas skozi vodeno degustacijo medu in vam predstavijo svoje izdelke iz medu.

Ivan Atelšek je predsednik Čebelarskega društva Sežana, ki združuje več kot sto naprednih kraških čebelarjev. Medovi pod blagovno znamko »Kraški med«  že nekaj let nosijo oznako »zaščiteno geografsko poreklo«.

Kmetija poletja je:

Pekarna in slaščičarna Ota, ki se nahaja v Boljuncu, v občini Dolina pri Trstu.

Zgodovina in sedanjost Družine Ota že dvesto let dišita po kruhu in slaščicah. Mlada generacija, brata Mitja in Aleš Ota, sta slaščičarstvo dopolnila z izdelovanjem čokolade, pralin in drugih čokoladnih dobrot.

Družinsko podjetje Ota je postalo dobavitelj meseca avgusta zato:

• ker spoštujejo svoje korenine, poreklo in tradicijo
• ker so njihovi izdelki odlične kakovosti, tako po vsebini kot po videzu
• ker se zanesljivi, pošteni in inovativni