Ljudje so vedno verjeli, da imajo zelišča poleg zdravilne tudi magično moč, ki pomaga prebroditi težave, ki jih prinaša življenje.
Danes se je vloga zelišč, sadežev in gob spremenila, saj jih uporabljamo kot začimbe in čaje, v zdravi prehrani pa se vračajo na jedilnike kot samostojne jedi.
V Kraševki smo zbrali nekatera tipična zelišča z obrobja Brkinov, posušene jurčke s Snežniškega pogorja in zdravilno brinjevo eterično olje.

Velja za prijatelja želodca, pomaga k boljši prebavi. Kot začimba se uporablja pri svinjaskih pečenkah, plavih ribah, kot dodatek zelenjavnim, posebno grahovim jedem.
V ljudski tradiciji ima rožmarin posebno mesto – skupaj z nageljnom in roženkravtom sestavlja slovenski pušeljc, ki je opevan v mnogih ljudskih pesmih. Cvetove in liste od nekdaj uporabljajo proti revmatičnim obolenjem, za krepitev srca, kostne in mišične bolečine; V kuhinji ima rožmarin častno mesto med dišavnicami – nepogrešljiv je pri pečenkah, golažu, divjačini.
Kraški šetraj je zelo razširjen na kraški gmajni in kamnitih prisojnih pobočjih. Čaj iz šetraja pomaga pri bronhitisu in drugih nadležnih oblikah kašlja. Kraški šetraj velja tudi za eno najboljših čebeljih paš. V kuhinji šetraj uporabljamo pri kuhanju fižola in graha, ker pomaga proti napenjanju. Kot zanimivost: Stari Rimljani so šetraj uporabljali kot afrodiziak.
Melisa je najbolj znana kot čaj za pomirjanje živcev. Eterično olje melise so kupovali v lekarnah in ga uporabljali ob nenadnih slabostih, izrednih dogodkih in posebnih okoliščinah. Kot začimba se je melisa uporabljala v pomladnih »frtaljah« (jajčne jedi z malo moke in zelišči).
Čaj iz poprove mete pomaga pri želodčnih težavah in pomirja.Pripada ji pomembno mesto v različnih čajnih mešanicah. Meta tudi odganja mrčes in škodljive zajedalce, zato so jo dajali v kašče in shrambe.
Čaj lajša simptome gripe, pospešuje potenje, pijemo ga pri okužbah sečil.
Kordabenedikta deluje kot poživilo, pomaga pri pekoči zgagi, napenjanju in črevesnim krčem.

Pridelovalec: Zeliščarska kmetija Zeleni gaj, Ivan Hribar, Kuteževo, Kočanija;

Hlapno olje pridobivajo z vodno destilacijo iz zrelih jagod. Najboljše brinjevo olje nastane kot stranski proizvod pri destilaciji brinjevca pod pogojem, da se za pripravo alkoholne pijače uporabljajo le brinove jagode.
Eterično olje je sestavljeno iz 40-70 različnih terpenov, ki dajejo olju značilen vonj po terpentinu. Pomembne sestavine so tudi terpinen-4-ol, kariofilen, epoksidikariofilen, terpenilacetat in kafra.
Eterično olje iz brinovih jagod je izredno cenjeno in tudi drago, zato se dostikrat dogaja, da ga ponarejajo s cenejšimi olji, npr. s terpentinom.
Tako brinove jagode kot tudi hlapno eterično olje delujejo diuretično, ker vplivajo neposredno na ledvično tkivo. Vedno jih uporabljamo pri nevnetnih procesih ledvic, pri pomanjkljivem izločanju urina, pri vodenici, oteklih sklepih, pri protinu in revmatičnih težavah.
Posebno dobre uspehe dosežemo pri edemih, ki so posledica slabega krvnega obtoka. Poleg tega povečajo prekrvitev sluznic in regulatorno vplivajo na prebavne žleze in mišice prebavnega kanala. Hkrati delujejo tudi antiseptično. Izpahovanje, pekoče bolečine bolečine želodca, napetost v trebuhu in vetrovi izginejo. Zato jagode uporabljamo kot začimbo pri težko prebavljivi hrani. Hlapno olje in jagode povečajo prekrvitve trebušnih organov. Pri ženskah pride do izboljšane menstruacije.
Delno se hlapno olje izloča tudi skozi pljuča in spodbuja delovanje bronhialnega epitela, tako da pride do lažjega izkašljanja sluzi.
Zunanja uporaba pri revmatičnih obolenjih v obliki masaž poveča prekrvitev tkiv in zmanjšuje bolečine. Znan je tudi dober vpliv hlapnega olja na živčne motnje zaradi slabe presnove (splošna utrujenost, glavobol, splošna razdraženost, slaba koncentracija, migrena).
Brinjevo olje zelo blagodejno deluje tudi pri kožnih poškodbah, predvsem pri opeklinah, saj eterična olja na koži hlapijo in na ta način ohlajajo kožo. Ob prehladu je priporočljivo, da hlape brinjevega olja vdihujemo, saj je dejstvo, da z vdihavanjem eteričnih olj ščitimo dihalne poti in preprečujemo krče gladkih mišic.
Pridelovalec: Smiljan Sosič, Kozina