Vina

Pot:

Avtohtona kraška vina

Za vinogradništvo na Krasu so znacilne maloštevilne sorte in vrste vin. A le te sorte lahko pričarajo posebnost očarljivega, robatega in težavnega kraškega okolja.

»Jaz čutim danes vseh živih dan.

Moje srce kipi in poje,

Moja duša je židane volje,

Kot bila bi bila kraški teran«.

(Oton Župančič)

Teran

Teran je rdeče vino, pridelano na Krasu iz sorte refošk. Za apnenčasto območje Krasa so značilna rdeče rjava tla (terra rossa ali jerina). Posebna oblika jerine je kremenica, ki se je razvila iz temnih ploščastih apnencev z velikim deležem nekarbonatov in je za pridelavo terana najpomembnejša.

Že davnega leta 1910 je Maksimiljan Ripper, nadzornik na kmetijskem pokuševališču v Gorici, opravil številne analize terana in napisal knjižico »Kraški teran«. Med drugim je zapisal: »prijetna kislina v teranu nas draži in vabi, da ga le naprej pijemo in nam prav očitno vzbuja tek, da nam po njem tudi jed diši.«

V Sloveniji je teran od leta 2000 zaščiteno vino »s priznanim tradicionalnim poimenovanjem« (PTP). Teran je vino, ki pripada izključno Krasu. Tam se je rodilo in tam mora ostati.

Vino: Sadna, sortna cvetica spominja na maline, rdeči ribez in borovnice. Teran je temno rdeče barve z rubinastim odtenkom. Za vino je značilna visoka kislina in zmerna alkoholna stopnja. Sestavni del tehnologije pridelave terana je delna ali popolna jabolčno-mlečna kislinska fermentacija (biološki razkis). Mlečna kislina daje teranu žametno mehkobo, ki omili naravno kislost, ki jo grozdje prinese iz vinograda.

Teran ponudimo h kraškemu pršutu, k močnim in začinjemim sirom, salamam, panceti, rdečemu mesu, divjačini.

Pridelovalca:

Vinogradništvo Petelin Rogelja, Tomaj
Kmetija Petelin Durcik, Pliskovica

Vitovska

Izvor bele vinske sorte Vitovska je še vedno bolj ali manj neznan, prav tako pa ostaja skrivnost izvor njenega imena. Vsekakor pa je to avtohotona kraška sorta, saj v drugih sredozemskih deželah ne najdemo sledi te vinske sorte.

Vino: Vino je slamnato rumene barve, včaih tudi intenzivnejše. Vitovska ima fin, svež vonj, ki spominja na sveže slive, češnje, hruške viljamovke in žajbelj. Okus je suh in mehak, ne preveč alkoholen in s primerno kislino, kar naredi vino pitno in živahno. Vitovsko ponudimo k morskim sadežem, rakom in kuhanim ribam z nežnimi omakami, k juham in rižotam.

Pridelovalec: Marko Fon, Brje pri Komnu

Malvazija

Malvazija je bela, polaromatična sorta viske trte, ki je razširjena v deželah ob Sredozemskem morju. V Slovenija je največ malvazije v Istri, Vipavski dolini in na Krasu. Njena rast in bujnost kažeta, da trta z lahkoto izkoristi obilico krašega sonca.

Vino: Vonj malvazije spominja na cvetočo akacijo, ki se prepleta z vonji marelice, breskve in tropskega sadja. Malvazija preseneti s svežino in polnostjo, prijetno nižjo kislino, ki se na koncu prepleta z okusom po mandljih. Priporočamo jo k različnim sirom, lažjim mesnim jedem, mareličnim cmokom, figam,...

Pridelovalca:

Marko Fon, Brje pri Komnu
Vinogradništvo Rodica, Truške

Bela kraška penina

Odlična suha penina, pripravljena po klasični metodi iz sekundarnega vretja vina sorte chardonnay.

Postrežemo ohlajeno na 4 do 6 stopinj Celzija.

Rdeča kraška penina

Visoko kakovostna penina, narejena po klasični metodi in večletnem dozorevanju iz vina Teran PTP.

Postrežemo ohlajeno na do 7 stopinj Celzija.

Pridelovalec: Zdravko Kralj, Kobdilj