Žitarice in fižol

Slovenija nikoli ni bila dežela belega kruha. Pšenice je bilo malo, belo moko so mleli za velike kmete in za grajsko gospodo, preprosti ljudje pa so pšenično belo moko hranili za posebne priložnosti: pomembna dela na polju, za obhajanje največjih cerkvenih praznikov, za ohceti in druga družinska slavja.

Vsakdanji kruh, rekli so mu tudi zmesni  kruh, so pekli iz različnih vrst žitaric. Rži, ovsa, koruze, pire...

Pridni slovenski ljudje so rasli ob ajdovih žgancih, polenti, rženem kruhu, ječmenu, in kar je še teh preprostih, krepkih domačih jedi.

In tako se danes vračamo k piri, ajdi, polenti, k dobremu staremu ješprenju in pšeničnemu zdrobu. V Kraševki imamo najboljšo polento, ki jo je treba mešati pol ure in je dobra na sto načinov. Tudi rženo in koruzno moko, kadar je sveže zmleta.

Žitaricam smo pridružili še dober domač fižol češnjevec.

 

Kraševki žitne dobrote melje in pripelje ekološka kmetija Studen iz okolice Ljubljane.

Bolj natančno o ponudbi izdelkov iz žit ter lastnosti posameznih izdelkov si lahko preberete na naši spletni trgovini.